Stopnje na lestvici


Preden preidemo na intervale si oglejmo še nekaj izrazov in pojmov. Začnimo s stopnjami na lestvici. Ne samo da jih pišemo z rimskimi številkami, imajo tudi svoja imena. Pa si jih oglejmo:
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
= Tonika
= Subdominantna paralela

= Dominantna paralela
= Subdominanta
= Dominanta
= Tonična paralela
= Vodilni ton
= Tonika 2
= T (osnova)
= Sp

= Dp
= S (spodnja vladajoča)
= D (vladajoča)
= Tp
= Vt
= T2

Tiste pomembnejše smo zapisali bolj mastno.
Vsaka durova lestvica ima namreč 3 glavne in 3 stranske stopnje. Glavne so I., IV., V. in VIII stopnja, stranske so dve stopnji pod glavnimi in so: II., III. in VI. stopnja. Imenujemo jih paralele in označujemo tako, da veliki začetni črki, ki je okrajšano ime glavne stopnje, dodamo še malo črko p. (Imenovanje stopenj v lestvici je povzeto po imenovanju funkcij akordov v harmoniji.).
Poseben pomen v vsaki durovi lestvici ima ton na VII. stopnji. Imenujemo ga vodilni ton, in sicer zato, ker s I., IV. in VI. stopnjo sestavlja trojni disonančni interval, ki teži navzgor v konsonanco, v toniko (VIII. stopnjo).

Uf, kvantno fiziko bi lažje razumel. Če ne prej, se zdaj klanjam vsem študentom na Akademiji za glasbo.

Pa poskusimo vseeno pojasniti kaj je to disonanca in kaj konsonanca.
Oba terminusa pojasnjujeta slušno ugodje ob sočasnem poslušanju dveh tonov. Konsonantni toni so skladni in ugodni; disonantni pa neugodni in neskladni. V glasbi se jih uporablja podobno kot slikarji uporabljajo skladne barve napram kontrastnim barvam. Oboje je potrebno za dosego zanimive in dinamične slike/skladbe.
Disonanca in kosonanca imata veliko skupnega z matematiko, zato je zadeva za našo šolo preveč zahtevna, da bi jo lahko resnično razložili. Zato samo na brzino:
Višino tona merimo v Hz (Hertzih - nihajih na sekundo) V okviru oktave se potem posamezne tone izračuna s pomočjo logaritmov. Tabelo tonskih frekvenc si lahko ogledate na Wikipediji.
Če sedaj naredimo ulomek in v števec vpišemo frekvenco prvega tona intervala, v imenovalec pa drugo, je "enostavnost" tega pokrajšanega ulomka kriterij ki nam pove ali je interval disonanten ali konsonanten. Prima in oktava sta po definiciji enostavni 1/1 oziroma 1/2, torej sta najbolj konsonantna intervala. Ulomek ki definira malo sekundo pa je 16/15, kar pomeni da je interval strogo disonanče
n. A o tem več v naslednjem poglavju...